Projekt sodelovanja BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB V KMETIJSTVU SKOZI SOCIALNE INOVACIJE je bil LAS Prlekija odobren na 5. Javnem razpisu za Podukrep 19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine; z odločbo ARSKTRP št. 33154-132/2020/5, dne 30. 06. 2020. Aktivnosti projekta so sofinancirane s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP): Evropa investira v podeželje. Skupna višina nepovratne javne podpore za LAS Prlekija znaša 88.321,45 EUR (vrednost celotnega projekta za izvedbo aktivnosti na območju LAS Prlekija znaša 108.287,48 EUR).
Upravičenci do sredstev z območja LAS Prlekija so:
JEDRO - zavod za razvoj socialne ekonomije, Ljutomer, SO.P.; 70.507,15 EUR
Prleška razvojna agencija giz (vodilni partner LAS Prlekija); 17.814,30 EUR
Operacija se bo izvajala v dveh fazah.
Rok za prvi zahtevek: 30. 9. 2021
Rok za drugi zahtevek: 30. 11. 2022
Partnerstvo operacije:
LAG Zeitkultur (vodilni partner operacije sodelovanja LAS)
LAS Goričko 2020
LAS Prlekija
LAS Pri dobrih ljudeh 2020
AKTUALNIM AKTIVNOSTIM PROJEKTA "BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB V KMETIJSTVU SKOZI SOCIALNE INOVACIJE" lahko sledite na http://www.las-prlekija.com/projekti/blazenje-podnebnih-sprememb-v-kmetijstvu-skozi-socialne-inovacije.
OPIS PROJEKTA SODELOVANJA: Območje LAS Prlekija je pretežno kmetijsko območje s številnimi razdrobljenimi kmetijskimi površinami in visoko brezposelnostjo ranljivih ciljnih skupin. Sooča se z ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki neposredno vplivajo na stabilnost pridelave in količino ter kakovost hrane. Tudi na tem območju so najbolj izpostavljene male kmetije in mali pridelovalci ter s tem nižji ekonomsko socialni sloj prebivalstva na podeželju. Obstaja bojazen, da bo prihajalo do opuščanja kmetovanja, sledila bo nižja proizvodnja lokalnih produktov in nižja samooskrba in lokalna oskrba ter s tem večanje brezposelnosti med najbolj ranljivimi prebivalci.
Znotraj območja LAS želimo s predstavitvijo novih kmetijskih praks, razvojem novih proizvodov in storitev ter z uvajanje novih socialnih inovacij za najbolj ranljive ciljne skupine v regiji uvajati spremembe ki bodo okolju dale mehanizme za dolgoročno prilaganje na podnebne spremembe.
Na območju LAS Prlekija so travniški sadovnjaki del tradicionalne podeželske kulturne krajine in kot taki eden pomembnejših gradnikov identitete prleškega podeželja. Travniške sadovnjake najbolj ogrožata spreminjanje kmetijske rabe in nezainteresiranost kmetov za njihovo vzdrževanje, pa čeprav so plodovi travniških sadovnjakov lahko pomemben dodaten vir zaslužka, predvsem na manjših kmetijah, še posebno na tistih z ekološko usmeritvijo. V zadnjih letih se je sicer veliko jabolk s travniških sadovnjakov predelalo v jabolčni sok, kar je pomemben korak v kulturi uživanja sadja, vendar ostaja v predelavi sadja še veliko potencialov, ki jih je mogoče realizirati ob boljši organiziranosti lastnikov sadovnjakov, skupinski rabi opreme, skupnem razvoju produktov in sodelovanju v prodaji. Njihovo ohranjanje bo učinkovito le v načrtnem ozaveščanju in prenosu znanja pomladitvene in oživitvene rezi, od oskrbe, predelave do prodaje ter povezovanju lastnikov sadovnjakov Sadje s travniških sadovnjakov je lahko pomemben delež samooskrbe območja LAS s svežim sadjem in lokalnimi proizvodi. Na voljo je še veliko vsebin: od doživljajskega turizma, širjenja sadjarske kulture med mladino do zaposlovanja težje zaposljivih ranljivih skupin. Le oskrbovani travniški sadovnjaki se lahko odražajo v lepšem videzu kulturne krajine, kakovosti življenja, pestrejši turistični ponudbi in ohranjanju biotske pestrosti.
Skozi operacijo se bomo aktivno vključili v zeleno mrežo organizacij in pridelovalcev, ki delujejo po principih socialnega podjetništva in omogočajo večje zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin. Znotraj mreže bomo pristopili k razvoju novih prehranskih produktov iz sadja iz visokodebelnih travniških sadovnjakov ter storitev kooperacijskih sezonskih del za pridelovalce oz. lastnike sadovnjakov. Za to bomo izvedli manjše vlaganje v opremo za vzdrževanje sadovnjakov in predelavo sadja. Razvili bomo lastno blagovno znamko sadja in izdelkov iz visokodebelnih travniških sadovnjakov in se vključili v skupno komunikacijsko zgodbo Zelene mreže za podeželje, ki bo postavila temelje skupne komunikacije ter trženjskega nastopa na trgu Znotraj mreže bomo tako z medsebojnim sodelovanjem članov ustvarjali čim večjo dodano vrednost pri razvoju in trženju izdelkov iz visokodebelnih sadovnjakov.
S predstavitvijo testiranj povečevanja humusne zemlje pri pridelavi zelišč in dišavnic ter namakalnih sistemov učnega centra Vidov breg bomo malim pridelovalcem ponudili konkretna znanja za obvladovanje podnebnih sprememb predvsem sušnih obdobij. Pridobljeno znanje bomo hkrati povezali tudi s predelavo sadja v novih produktih.
Del kulturne dediščine so tudi produkti iz sadja iz visokodebelnih sadovnjakov, ki so del našega vsakdana in so se izoblikovali skozi stoletja. Produkti iz sadja nam predstavijo celotno zgodovinsko okolje, socialno okolje, vloge spolov in skrb za naravno okolje. Na območju LAS bomo raziskali to dediščino v sodelovanju s starejšimi generacijami v obliki študijskega krožka prav tako bomo to znanje prenesli v nove proizvode ter na mlade generacije območja. S tem želimo izboljšati medgeneracijsko sodelovanje in učenje. Ker je pri domači predelavi sadja v prehranske produkte izrazita vloga spolov želimo z večjo aktivacijo žensk, predvsem brezposelnih in starejših le te aktivirati in motivirati za ponovno vključevanje na trg dela in v družbeno okolje ter jim prikazati konkretne možnosti za zaposlovanje v socialnem podjetništvu.
Na območju bomo v toku aktivnosti implementirali program za resocializacijo dolgotrajno brezposelnih besed s poudarkom na ženskah in mladih predvsem s prikazom delovanja partnerja na načelih socialnega podjetništva kjer želimo prikazati možnosti za zaposlovanje, pomagati pri socialni vključenosti brezposelnih z aktivacijo njihovih primarnih znanj. Zanje bomo organizirali dneve odprtih vrat partnerja ter individualne predstavitve po potrebi. Ti dnevi bodo namenjeni tudi malim pridelovalcem, ki bodo lahko spoznavali potenciale socialnega podjetništva tudi v njihovi dejavnosti. V tem oziru si bomo tudi ogledali primer dobre prakse v Avstriji na ekološki socialni kmetiji GREENCARE, ki zaposluje ranljive ciljne skupine v pridelavi in predelavi hrane.
Prepoznan problem: neugoden vpliv podnebnih sprememb v kmetijstvu, zmanjševanje biotske pestrosti, izginjanje kulturne krajine, pomanjkanje delovnih mest za ranljive ciljne skupine, nizka stopnja lokalne samooskrbe, pomanjkanje podjetniškega podpornega okolja in pogojev za trženje lokalnih kmetijskih proizvodov.
Izziv: prilagajanje kmetijskih praks na podnebne spremembe, podpora ohranjanju biotske pestrosti in varovanje tradicionalne kulturne krajine, ustvarjanje zelenih delovnih mest, ki podpirajo tradicionalne in trajnostne oblike kmetijske pridelave in predelave, razvoj lokalne ekonomije s povečanjem lokalne samooskrbe in uvajanje krožnega gospodarstva v procesu proizvodnje lokalnih živilskih produktov, vzpostavitev novih poslovnih modelov povezovanja in razvoja socialnega podjetništva na podeželju.
Rešitev: Blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu skozi socialne inovacije
Aktivnosti operacije so enakomerno porazdeljene med partnerji, prav tako pa vsaka posamezna aktivnost vključuje tudi skupne aktivnosti. Vsi partnerji se v operaciji vključujejo z vsemi zastavljenimi aktivnostmi v obsegu, kot so bile za to zaznane potrebe in cilji na posameznem območju.
Povezave:
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Program razvoja podeželja Republike Slovenije
LAS Prlekija